Ljudje se rodimo, doma naučimo osnovnih veščin, ki jih bomo morali v življenju obvladati, v otroštvu sprejemamo vedenjske navade staršev in bližnjih.
Odraščamo v krogu ljudi, ki naj bi nas vzgajali v pozitivnem duhu, da bi postali poštenem dobre in zaupanja vredne osebe.
V mladosti, ko načeloma še nismo finančno niti duševno, fizično zreli, da bi si lahko resno služili denar, nas preživljajo starši. Nudijo nam streho nad glavo, kupujejo oblačila in nujno potrebne stvari za preživetje.
Marsikomu izmed nas se zdi samoumevno, da imamo svojo sobo, nismo lačni in imamo praktično vse potrebno da lahko normalno fukncioniramo in živimo. Mnogim to ni omogočeno.
Vendar takim največkrat takim ne moremo pomagati, ker je nerazvit svet predaleč stran. Zato so na srečo tu mednarodne organizacije, ki pomagajo tovrstnim ljudem.
V mladosti vsak išče svoj jaz, marsikdo se labira v neko skupino, pa čez nekaj časa ugotovi, da to ni to, kar ustreza njegovi osebnosti.
In kdaj se tudi najde kdo, ki se ne počuti dobro v svoji koži in potrebuje spremembo, da ponovno dobi nazaj tisto samozavest, ki se potem odraža v njegovi družbi in njemu samem.
Tokrat ne bom govorila o svojem življenju in spremembah na / pri sebi, vendar lahko rečem, da tisti, ki me res poznajo in so vsakodnevno z mano jo opazijo.
Malo manj karakterno kot vizualno. :p
Yes, i needed that change!
Pa še ena pesem Toneta Pavčka: Drobtinice
Na svetu si, da gledaš sonce.
Na svetu si, da greš za soncem.
Na svetu si, da sam si sonce
in da s sveta odganjaš sence.
Vsi dihamo isti zrak
in vsem kri po žilah polje,
a nihče ni nikomur enak
in vsak je sam svoje vesolje.
Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama - glavna.
Človek ne dozori
do svojega obraza
brez smeha in čenčarij
in ne brez poraza.
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu - rama ob rami -
svetloba z nami.
Vse teče in teče in se stiša
v tišino. Samo hiša,
v kateri duh biva,
je neminljiva.
Meni je pesem zelo všeč.
četrtek, 26. februar 2009
Nekaj novega
Avtor
Urška
ob
19:43
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarji:
Te bom vprašala isto kot ponavadi vprašajo mene:
Zakaj se ti zdi, da je nerazviti svet tako daleč? Ali boljše: misliš, da v Sloveniji ni revnih in pomoči potrebnih? In povej mi... kako ti pomagaš?
@ Anja
hm, zato ker dejansko je daleč?
seveda so tudi v Sloveniji pomoči potrebni in vedno več jih je, številka pa naglo raste.
veliko ljudi postaja brezposelnih zaradi gospodarske krize, vendar tega "navaden smrtnik" ne more spremeniti ali jo odpraviti.
ne pomagam, ker še nimam svojih finančnih sredstev; če bi jih imela oz. ko jih bom imela, bom pomagala.
mislim da bi bilo to "človeško" od vsakega.
če bi vsak daroval le par evrov, bi mnogim pomagali do dostojnega življenja.
Veš... ni denar vse, kar lahko narediš. Obstajajo tut prostovoljstva, kjer... eto pomagaš otrokom iz socialno šibkih družin. Pa za to ne rabiš denar, samo vzemeš si nekaj prostega časa in ga nameniš otrokom, ki so potrebni pozornosti.
Kar se pa tiče nerazvitega sveta... tudi tam obstajajo prostovoljstva, plačaš samo karto do tja, potem pa delaš in pomagaš. Če bi to počeli vsi, ki hodijo na bogate počitnice v Afriko, pa tudi Azijo, bi imeli veliko manj umirajočih otrok.
@ Anja
ja, tokrat se strinjam s tabo.
vendar tudi za karto potrebuješ denar, pa smo spet tam.
če nimaš denarja, največkrat tudi ne moreš postati "prostovoljec", ki bi pomagal ljudem v nerazvitem svetu.
vsaj na našem mestu ne.
@Urška:
Ampak ja: zakaj nerazviti svet? Če pa greš samo čez cesto in lahko pomagaš otroku nad katerim se vsak dan psihično zanašajo, ali pa fizično. To je samo slepenje samega sebe, da na koncu ne narediš nič. Čeprav bi urica tvojega prostega časa, ki jo raje preživiš pred TVjem ali računalnikom, pomenila za nekoga neko svetlo lučko. In šele takrat, ko začutiš prostovoljstvo v tem smislu, vidiš, kaj življenje je. Nekaj najlepšega, ker že z nasmehom lahko nekomu polepšaš dan, ker že z lepo besedo lahko nekoga odvrneš od samomora, ker lahko že s samim poslušanjem pomagaš nekomu iz bede. In za to, draga moja, ne potrebuješ denarja. Potrebuješ pa srce.
@ Anja
imaš prav. in ja, pomagam bližnjim in tistim ki so v stiski, če le lahko.
Objavite komentar