Bedno

- dež pada
- učit bi se mogla
- lena sem, povrh še lačna pa se mi še jest ne da
- žalostna sem, pa čeprav bi morala že zdavnaj prebolet.
Preveč sem se navadla na vse.

Na tisto rutinsko življenje, nič poseblega, kar bi se dodobra spravilo v smeh do solz.
Ni to tisto, kar hočem. Ni tisto, kar potrebujem. Nekaj mi manjka. Pogrešam.
Pogrešam tisti iskren objem in lepo besedo. Pogrešam iskrenje v očeh in metuljčke v trebuhu, čakanje na klic dragega in vikend samo za naju. Pogrešam iskrene prijatelje in sem optimist.
Optimist, da bom našla pravo ljubezen.
Vendar več dni ko mine, bolj se mi zdi, da ostajam sama.

Za konec pa še ena misel Neže Maurer:
Življenje je prekratko, da bi se česa navadili.