Drsanje - Kranjska gora

nekaj mojih sošolcev & razredničarka

Sej ne, da sm bla več na tleh, kot pokonci, pa vseeno, fajn je bilo. :D
Ko smo po dvo-urni vožnji iz Novega mesta končno prišli v Kranjsko goro, smo se ločili.
Večina na plavanje v hotel Larix, Neja na smučanje, ostalih 10 iz našega razreda pa na drsanje.
Najprej nas je lastnik drsališča (če mu lahko tako rečemo) hotel odsloviti, češ da je drsališče zaprto, vendar se je po nekaj minutnem pogovoru s profesorico premislil.
Osupla sem bila nad količino snega. Pri nas čisto vse zeleno, tam pa okoli 80cm snežne podlage.
Včeraj sem prvič stala na drsalkah in čeprov mi ni šlo, verjamem, bo naslednjič boljše.
Pravijo, da vaja dela mojstra. :D

Ko smo se naveličali drsanja do razmeroma majhnem drsališču, katerega led baje prenese le otroke do kakšnih 50kg ali manj (In kdaj nam to povedo? Na koncu! Ja uau :D) smo se še malce sprehodili okoli smučišča, kjer sem videla Peli. :]
Aja, profesorica je zrihtala, da smo imeli tako rekoč zastonj drsanje.
Kajti drsališče res ni bilo na nivoju.

Naredila se še nekaj fotografij, potem smo odšli na avtobus.
Dejsto je, da sem pojedla več kot preveč, hvala bogu da se mi ne pozna (toliko), hoho.

Po 2. urah smo prišli domov, potem pa sem se samo zleknila v posteljo in zaspala.
Tole "aktivno drsanje" in vožnja sta precej utrujajoča.
Važno, da imam skoraj celo rit modrc od padanja. -.-